Postati (naj)boljša verzija samega sebe. Saj vemo, kako to gre … Opuščamo preživete vzorce, menjamo svoje omejujoče programe, se soočamo s svojo ranljivostjo, spuščamo, odpuščamo, sprejemamo […]
O, kolikokrat sem se prestrašila svoje prestrašenosti, ki je strašila po strašnih hodnikih s strašnimi pošastmi in mi jemala izkušnje, po katerih sem tako globoko hrepenela. […]
Ranljivost pomeni odpustiti svoje notranje stražarje, ki so te vrsto let pod krinko zaščite pred trpljenjem, v resnici držali stran od Ljubezni. Tiste resnične, globoke in […]
Krik vrane, ko razpre krila in naznani svoj odhod. Sveta tišina. Poslavljanje. Praznina. Zadnji sončni žarki pogrejejo prezeble kosti. Čas kot droben pesek mimogrede spolzi med […]
Danes ne morem stopiti pred tisti, osovražen črni spomenik in spet videti tvoje ime, z zlatimi črkami vklesano v kamen veliko prezgodaj. Niti ne morem, od […]
Milost je, ko se človek lahko ozre nazaj, na vse tiste neuslišane molitve ob tolikih zaprtih vratih, se spomni na svoja, stokrat polomljena krila ob vseh […]
Se spomniš, kako je ko s severa povleče vroča sapa in požira slane kapljice, ki v iskanju izhoda skozi mehke pore razgrete prsti počasi izgubljajo moč. […]
Potopljena v globočine svojih notranjih soban, daleč pod površjem, stran od nevidnih utvar, jasno vidim. Sebe in tebe v kreaciji stvarnikove nepogojenosti. Hkrati razumem onkraj dejanj, […]