Na včerajšnji skupinski energijski transmisiji sem na koncu dobila zanimiv uvid, za katerega čutim, da ni bil namenjen samo nam, zato ga delim.
Pokazano mi je bilo, kako se približujemo prehodu oziroma izhodu iz matrice. Vendar ta ni zunaj nas in ni v svetlobi, kot si večina predstavlja. Ta se dogaja oziroma se bo zgodil skozi nas. Da bi bolje »razumela«, kako, mi je bilo simbolno pokazano, kako se je razprl moj trup, kako se je s tem v meni odprl nek skrivni prehod, skozi katerega sem morala iti. Bolj kot sem se približevala sredinski točki tega prehoda, kjer je bila meja z drugo stranjo, več pošasti se je dvignilo iz teme in rohnelo na mano. Nisem se pustila motiti, hodila sem naprej in dlje kot se premikala, manj žive so bile te pošasti. Začela sem dojemati, da te pravzaprav niso resnične, da so samo hologram. Da so torej iluzija.
V tistem trenutku je prišlo sporočilo: »Bolj kot se boste bližali svobodi (op. kar izhod iz matrice je), večji in globlji bodo vaši strahovi. Na drugo stran boste prišli šele, ko boste presegli vaš največji strah, strah pred popolno ločenostjo.«
Glede na vse, kar sem včeraj med transmisijo zaznala v kvantnem polju, si mislim, da je strah pred ločenostjo primarni strah vseh nas in da se bo ta zbudil kot zadnji »varuh« praga svobode. Hkrati pa je več kot očitno, da je tudi ta strah samo iluzija. Kar bomo zares spoznali šele, ko bomo to doživeli, do takrat vse ostaja samo na mentalni ravni. Vizija ni dovolj, šteje šele utelešenje izkušnje.
Se je pa tega sporočila vseeno dobro spomniti, ko se nam bo to dogajalo.
Če se bo, seveda.