V času moje bolniške sem ves čas doživljala nihanja v počutju. Razstrupljala sem se in s tem pobijala viruse, ti pa so v svojo obrambo v moje telo občasno sprostili večjo dozo nevrotoksinov. Takrat se je moje stanje vedno poslabšalo. Enkrat vmes, ko sem se po tednu dobrega počutja na tihem že začela veseliti zmage, pa sem doživela najbolj drastičen padec. Bilo je, kot da bi zdrsnila v prepad. Spet sem pristala v bolečinah, živčni sistem je bil povsem razdražen, imela sem občutek, da telo notranje razpada. Bila sem izčrpana, tri dni skoraj nisem mogla iz postelje. V sebi sem se tresla, po celem telesu me je špikalo, kot da bi bila ves čas priklopljena na elektriko. Bila sem povsem razbolena. Takrat sem dojela, da moje stanje res ni nedolžno.
Sem pa v tem stanju doživela tudi posebno mistično izkušnjo, ki je nikoli ne bom pozabila. Pred spanjem sem brala knjigo Svoboda, saj se je v obdobju odmika moje hrepenenje po resnični notranji svobodi še okrepilo. Med branjem Oshove razlage, da obstaja več notranjih vrat do nje, me je nenadoma prešinilo: »Seveda! Vedno imamo na voljo neka vrata, ki nam odpirajo pot proti notranji svobodi. In moja trenutna vrata so fizična bolečina.«
To spoznanje me je zadelo. Odložila sem knjigo, v mojem telesu pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Fizična bolečina se je začela razširjati in odpirati kot cvet vrtnice, v njo pa je vstopila milost. Spontano sem padla v posebno stanje, v katerem sem istočasno čutila močno fizično bolečino in nek nenavaden občutek, ki bi mu skoraj lahko rekla blaženost. Bilo je doživetje nečesa nadzemeljskega.
Izkušnja me ni čudežno pozdravila, je pa nekaj premaknila v meni. Pomagala mi je še globlje usidrati spoznanje, da je najbolj neposredna pot do svobode vedno skozi tista vrata, kjer smo najbolj ujeti. In da izhoda iz ujetosti ne moremo izsiliti, se ga naučiti ali ga pretentati. Če se res hočemo osvoboditi, se moramo predati življenju, takšnemu kot je in dopustiti, da sila obstoja živi skozi nas, tako kot hoče. To je resnična svoboda, posamezne osvobajajoče izkušnje pa so pot do nje.