Počitek

Vročino telesa zamenja ogenj duha.
Ta ne žge, pač pa mehča. Ne kuri, ampak ljubi.
Ljubi vse, Življenje, takšno kot je.

Vdih … Izdih …

Pojavi se preblisk nekega starega, odsluženega programa.
Včasih tako zelo domače misli ji zdaj postajajo tuje.
Niso resnične, samo zdi se, da so.
Jasnost predre kopreno malega uma
in jo sproti raztaplja v pretočnosti odprtega srca.

Vdih … Izdih …

Za trenutek se jo dotakne njena lastna prezenca.
Tako preprosta in nedolžna.
V tišini vznikne Ljubezen in z njo pride mir.

Doma je.