Vsake toliko se življenje na videz ustavi.
Čas upočasni. Korak obstane.
Znajdeš se v polju praznine. Niča. Tišine.
Izgine vse, kar si mislili, da si. Da si bil, ali da boš.
Nenavaden občutek izgubljenosti.
Vdih, izdih. Predaja.
Zavedanje, da se ponovno menjaš.
Slačiš svojo kožo. Spreminjaš perspektivo.
Prisotnost tukaj in zdaj. Ne v trenutku, ki sledi.
In svet se naenkrat pokaže skozi drugačne oči.