Hrepenenje

Morda se tudi ti včasih zbudiš s tistim globokim hrepenenjem po še …
S hrepenenjem, da ostaneš v polju čiste Ljubezni, ki te vsake toliko polno prežame in potem spet popusti.
S hrepenenjem, da postaneš to polje Ljubezni. Ker nekje globoko v sebi ga poznaš.
Nekje globoko v tebi je močan spomin, da si to že živel/a. Da si to bil/a.
In nekje globoko v sebi veš, da se v to spet vračaš. V polje živosti, odprtosti, pretočnosti. V polje čiste predaje.
Morda še nisi tam. Morda so v senčni dolini tvojega uma še stražarji, ki jih je strah. Strah pred popolno predajo, strah pred izgubo kontrole, strah pred neznanim.
Strah pred popolnim zlitjem s sabo, po čemer hkrati tako močno hrepeniš.
Ampak srce se odpira. Zavest se širi, telo hoče ven iz ujetosti opičjega uma.
Vse bolj pogosto prestopiš v resnični svet. V svet čiste Ljubezni, ko si ti Ti. Ko si najbližje sebi. In meni. In njemu ter njej.

Morda se tudi ti včasih zbudiš s tem globokim hrepenenjem po še …