Če bi lahko izbirali med naslednjimi tremi vlogami, kaj bi izbrali? Da ste ujetnik v koncentracijskem taborišču? Da ste nadzornik tega taborišča in ječar ujetnikov? Ali da ste vojni dobičkar, ki zaradi te situacije dobro služi?
Naj vam povem, da ne glede na to, kaj ste izbrali in zakaj, obstaja velika verjetnost, da v vas sobivajo vsi trije. Če jih še niste srečali, se najbrž samo še niste spustili v dovolj globoka nadstropja svoje psihe.
Vsi trije so se simbolno pojavili tudi v naši zadnji skupinski energijski transmisiji. Kot aspekti nas samih, ki so se želeli osvoboditi. Najprej se je v viziji odprl Auschwitz in ven so začeli hoditi taboriščniki. Olajšani, ker so končno lahko šli v svobodo! Čutila sem, da je Auschwitz simboliziral naše nezavedno, taboriščniki pa tiste dele nas, ki smo jih najbolj potlačili, zaprli, zatrli, zanikali … Tiste dele nas, ki so še ranjeni, kjer se počutimo žrtve. Tiste dele nas, ki jih nočemo videti ali se z njimi ne zmoremo soočiti.
Ko je bil notranji Auschwitz osvobojen, smo bili vodeni, da pogledamo svoje notranje Hitlerje, svoje notranje agresorje. Tiste dele nas torej, ki so zaprli prej osvobojene taboriščnike in jih tako dolgo držali ujete. To so naši notranji stražarji, tisti, ki ne dovolijo, ki omejujejo, obsojajo! To so naše notranje nezdrave prepovedi, zapovedi, pravila, zasvojenosti. Agresorji so se pokazali v obleki ječarjev in hkrati z jetniško kroglo, privezano okoli nog. V svoji navidezni moči so v resnici bili tudi oni ujetniki svoje vloge. Tudi oni so se želeli osvoboditi.
Ker sem navajena, da se med notranjimi preobražanji aspekti običajno pojavljajo v nasprotnih dvojicah (npr. žrtev-rabelj), sem mislila, da se je z njimi ta del transmisije zaključil. Pa se ni. Pokazal se je še tretji aspekt nas samih v tej zgodbi. Vojni dobičkarji! Se sprašujete, kdo za vraga so pa oni? Ja, jaz sem se tudi, pa se je hitro razkrilo! Oni so predstavljali tiste dele nas samih, ki smo jim zaupali, pa so nas prevarali. To so vse naše lastne samo-manipulacije, ki smo jih razvili, da smo se izognili taborišču in nismo postali Hitlerji. Te aspekte je včasih zelo težko razkriti, ker nosijo masko nasmeha, v žepih pa držijo fige. Ko jih končno razkrijemo, pa z njimi najlažje opravimo tako, da nehamo igrati njihovo igro.
Taboriščniki, Hitlerji in vojni dobičkarji so samo nekateri od tisoč drugih aspektov nas samih, ki sobivajo v nas. Nekatere poznamo, nekateri se še skrivajo v nezavednem. Nekateri so nam všeč, drugi nam niso. Na nekatere smo ponosni, drugih se sramujemo. Nekateri so zdravi, drugi ne. Nekateri se bolj izrazijo v odnosu z drugimi, nekateri se bolj izrazijo v odnosu do nas samih. Dejstvo pa je, da smo vsi več osebnostna osebnost (ne glede na to, ali se tega zavedamo, ali ne). In bolj kot prepoznamo te svoje različne aspekte, več kot jih osvobodimo iz nezavednega in bolj kot so zdravi odnosi med njimi, bolj integrirani smo v sebi, bolj celostni, s tem pa tudi bolj avtentični.
P. s. Svoje aspekte, ki so še globoko v našem nezavednem, običajno najlažje prepoznamo, ko jih vidimo v drugih. V tistih ljudeh, ki s tem, kar so, v nas sprožajo intenzivne čustvene odzive, v katerokoli smer že.