fbpx
Sram me je
10. marca, 2024
Integracija notranjih nasprotij
21. marca, 2024

Spremembe pred vrati

Marec je energijsko precej intenziven mesec. Veliko nas čuti, da se nekaj pripravlja, da smo v nekih večjih premikih. Znotraj nas, pa tudi kolektivno. Priprave so že nekaj časa intenzivne. Če uporabim športno prispodobo, se mi zdi, kot da smo še nekaj let nazaj trenirali v vaški ligi, zdaj pa se pripravljamo na olimpijske igre. Vse se menja. Naš um se spreminja v nekaj, kar je onkraj tega, kar nam je bilo doslej domače. Naša čustva nas v nihanju med eno in drugo skrajnostjo, včasih tudi precej ekstremno, porivajo vse globlje. Dovolj globoko, da pademo skozi njih v našo notranjo tišino, kjer vse bolj prihajamo v stik s svojo pravo esenco. Spreminja se naša zavest, spreminja se naše telo, spreminja se vse, kar smo poznali, česar smo se držali, kar nam je dajalo varnost. Spreminja se naša resnica, naš pogled na svet, naše preference, naše prioritete … Spreminjamo se fundamentalno. So kar nori časi, na trenutke naporni, na druge trenutke pa tako neprecenljivi, da se procesu, ki se dogaja v nas in med nami, samo še bolj zavestno predamo.

Pred nami je enakonočje, potem takoj sledi obdobje mrkov. Čutim, da bo oboje samo še bolj podprlo našo notranjo preobrazbo, karkoli že to za vsakega od nas pomeni. Morda se bo še kaj odprlo in se želelo ozdraviti. Morda se bo kaj končno zložilo skupaj in nas premaknilo v tisto resničnost, ki je najbolj poravnana z našo bitjo. Morda tja, kamor smo si vedno želeli, morda kam čisto drugam.

Ne moremo vnaprej vedeti, v kaj se spreminjamo. Ne moremo vnaprej vedeti, kam gremo. Premikamo se na neuhojene poti, notranje in zunanje, kjer dosedanji GPS ne deluje več. Notranja navigacija nas usmerja samo sproti, korak za korakom. Zato gremo skozi ta proces osvobajanja najlažje, če se mu ne upiramo. Če dovolimo, da se odvija naravno, tako, da mu nismo na poti mi sami, če smo ob vsem, kar se dogaja, čim bolj zavestno prisotni in če zaupamo vanj.