Integracija notranjih nasprotij

»Sram me je, da je to v meni,« je nedavno rekla N., ko je na terapiji trčila ob svoj subtilno manipulativen del, ki ji ni bil všeč. Ko sva raziskovali dalje, je uvidela, da je ta del razvila kot strategijo preživetja. In da je bila cena, ki jo je za to plačala visoka. N. se namreč ne more zares odpreti ljudem in jim globoko v sebi ne zaupa, čeprav tega na prvi pogled ni videti. Na prvi pogled daje vtis odprte in zelo komunikativne osebe.

Njena starša sta bila oba čustveno nedostopna, najbolj pomembno jima je bilo, da so zadovoljene njune potrebe. N. je bila v njunem življenju samo še en dodatek, za katerega pride čas v določenih letih. Iz materialnega vidika gledano je imela vse, ni pa imela njunega časa, njunega iskrenega zanimanja za njo, njune resnične prisotnosti. N. je tako kot vsak otrok hrepenela po tem in ko tega ni dobila, je tako bolelo, da je zaprla svoje srce, prepričana da takšna kot je, ni vredna ljubezni. Hkrati pa je začela spoznavati, da lahko dobi vsaj nekaj njune pozornosti, če se prilagodi. Začela je igrati njuno igro in se naučila manipuliranja.

V partnerskem odnosu je bila dominantna, dobila je partnerja, ki je »people pleaser« in tako sta kar dobro plesala svoj skupni ples. Dokler nista dobila otroka. Sin, ki je zdaj star malo manj kot dve leti, je izjemno senzibilen in čuteč otrok. On ji je začel kazati, kaj je to brezpogojna ljubezen, ki pa je N. ni zmogla vzajemno vračati, tako kot je želela. To jo je precej zadelo. Želela se je odpreti tej ljubezni, pa se ni mogla. Čutila je, da ji nekaj v njej tega ne dovoli. To jo je začelo frustrirati in ni se mogla več pretvarjati pred sabo, da je v redu, tako kot je. Sin ji je nezavedno začel pritiskati na eno njeno globoko bolečino. Začel jo je opominjati na del nje, ki ga je potlačila v nezavedno. Na tisti del nje, ki ga je zdaj videla v svojem sinu, sama pa se mu je že v otroštvu odpovedala, ker ji je prinesel samo bolečino.

Ampak ta bolečina ni nikamor izginila, ostala je v njej, ne glede na to, kako jo je njen manipulativni del želel zaščiti pred njo. Ko je prišla v stik z delom nje, ki se hoče odpreti ljubezni, in je videla, kako podhranjen in zanemarjen je, jo je zadelo še enkrat. Zjokala se je iz dna srca. V njej se je nekaj prelomilo. Začutila je ljubezen do obeh njenih delov. Do tega, podhranjenega z ljubeznijo in do tega, manipulativnega. Spoznala je, da sta oba popačena zaradi iste bolečine in oba je sprejela, kot mati sprejme svoja popolnoma različna otroka in obema želi, da sta srečna. Zdaj se uči, kako sobivati z obema tako, da so zadovoljene potrebe vseh in opazuje, kako se ob tem vsi preobražajo.

Integracija različnih delov nas, ki nas držijo v notranjem konfliktu in s tem v ločenosti, je globoko zdravljenje. Pomaga nam, da sprejmemo nazaj dele sebe, ki smo jih izgubili, ko je bila bolečina prehuda in nas podpre, da postanemo (bolj) celoviti in avtentični.

Določene dele sebe boste lahko raziskovali, ozavestili in integrirali tudi na izkustveni delavnici »Odloži svoj sram«, 6. aprila v Mengšu.