fbpx
Ni življenja brez izzivov
24. februarja, 2022
Kako globoko iti?
5. aprila, 2022

Shakti

Blagor se ženski, ko se ona zbudi!

Njo ne zanima, kaj hočeš videti,
ona pokaže, kar je.
Njo ne zanima, kaj hočeš čutiti,
ona hoče, da čutiš vse.
Njo ne zanimajo tvoje misli,
ker njo um omejuje.
Ona ne dela razlik in ničesar ne ločuje.
Njej je vse Eno, ker je ona Eno!
Ona je živa, ko se preliva.
Ko rojeva, ko ljubi, ko umira.
Kot reka je, ki se nenehno z oceanom zliva.

Blagor se ženski, ko se ona zbudi!

Mehko naročje je,
ki neprestano rojeva Življenje samo.
Brbončicam daje živo hrano.
In ko skozi radostno glasbo srca,
obrača noge v čutne plesne korake,
te smeje spodbuja, da ne šteješ napake.

Strastni plamen je,
ki vname vse živčne končiče na en mah,
vročično vznemiri prsne bradavice,
in skozi goreči ogenj mesene razvade
stokajoče vzame dah,
ko stresa telo v vrhuncu svete naslade.

Temna nevihta je,
ki brezkompromisno razburka postano mlako,
da se očisti vsega mulja in blata.
Odstrani vse, kar ustavlja njen pretok
in pokonča, kar pač mora umreti,
da bi ti mogla spet polno živeti.

Blagor se ženski, ko se ona zbudi!

Ona ne teče, ona je tok.
Narava, ki se ne pusti ujeti, ne udomačiti.
Ona daje in vzame.
Neguje in požiga.
Pride in gre.
Kot žuboreči potok je in globok ocean.
Nežen mistral, divji orkan.
Rodovitno polje in uničujoč vulkan.
Ona ne želi ugajati, ona je, kar je.
In ona je vse!

Blagor se ženski, ko se ona zbudi!