Priznati si, kaj si res želiš

Če hočemo živeti to, kar v resnici smo, je ključno, da si priznamo, kaj si globoko v sebi res želimo in da v skladu s tem poravnamo naše misli, dejanja, izbire, odločitve. Logično, kajne? Vendar v praksi velikokrat ne delujemo tako. Zakaj? Ker naše želje morda zahtevajo prevelike spremembe (znotraj ali zunaj nas). In ker se bojimo posledic, ki bi jih naše želje morda povzročile. Še posebej, če te niso v skladu s programi, v katerih smo bili vzgojeni, če niso v skladu s tem, kar se od nas pričakuje, ali kar se spodobi.

Morda v sebi hrepeniš po svobodi, hodiš pa v službo, kjer moraš biti ob točno določenih urah in moraš prijavljati vsak prihod in odhod. Morda si ne želiš otrok, si pa v partnerskem odnosu z osebo, ki sanja o veliki družini. Morda si želiš vaditi kundalini jogo, pristaneš pa na pilatesu, ker tja hodita tudi tvoji prijateljici. Morda si želiš preživeti miren vikend doma, pa se znajdeš na burni zabavi, ker so te prepričali, da moraš iti. Ali pa si želiš divje zabave in ostaneš doma, ker nisi vložil dovolj iniciative, da bi našel iste »ptice«.

Če ne delujemo v skladu s svojimi globokimi željami (potrebami), zanikamo velik del sebe. Izdamo sami sebe. In slej ko prej postanemo jezni. Na službo, partnerja, prijatelje in nase. Še več, če potlačimo naše res avtentične želje, lahko začnemo celo zavestno ali nezavedno manipulirati z okolico, da bi nam »oni« izpolnili željo, ki jo sami zanikamo. S tem v resnici manipuliramo sami sebe. Ker si ne priznamo, da to, kar si želimo, iščemo na »napačnem« mestu ali pričakujemo od »napačnih« ljudi. In seveda, »napačno« je mišljeno napačno samo v določeni kombinaciji. Nič ni napačnega z osebo, ki si želi otroka, niti z osebo, ki si tega ne želi. Napačno pa je pričakovati, da bo njuna kombinacija v partnerskem odnosu lahko izpolnila oba.

Naše globoke želje niso nekaj, kar obstaja samo v naši glavi. Običajno se skozi njih oglaša naš avtentični jaz. Skozi naše globoke želje se kaže, kaj si res želimo izkusiti, doživeti, ne glede na to, kako (ne)smiselno, (ne)pomembno ali (ne)izvedljivo se morda zdi našemu umu. Pri tem nimam v mislih samo zunanjega doživljanja nečesa, naše najgloblje želje so običajno vezane na to, kako se želimo počutiti, kako želimo biti ljubljeni, v čem želimo biti sprejeti, kaj nas notranje izpolnjuje … to pa se potem lahko manifestira na zelo različne načine.

Če si priznamo, kaj si želimo in v skladu s tem brez izgovorov poravnamo naše misli, dejanja, izbire, odločitve, smo na najboljši poti do izkušanja svoje avtentičnosti. Če so naše želje poravnane z našim resničnim jazom, se bodo te slej ko prej manifestirale na najboljši možni način. Čeprav morda drugače, kot smo si zamislili! Če naše želje niso poravnane z našim resničnim jazom, pa bomo tako veliko prej prepoznali tiste naše iluzije, ki nam še preprečujejo, da bi prišli v stik s svojimi resničnimi željami. Kajti šele potem bomo lahko naše misli, dejanja, izbire, odločitve poravnali z njimi. In šli v nove izkušnje.