Burleska

O, kolikokrat sem se prestrašila svoje prestrašenosti,
ki je strašila po strašnih hodnikih s strašnimi pošastmi
in mi jemala izkušnje, po katerih sem tako globoko hrepenela.
O, kako dolgo sem se z njo borila in jo rotila naj odide!
Ampak, ne! Prasica se je vedno nekam skrila
in kot nepovabljena gostja še vedno rila
po temačnih jarkih moje podzavesti.
Potem pa ….
Potem sem enega dne jaz prestrašila svojo prestrašenost!
Ko sem razkrila … vse njene kvazi dobrotljive krinke.
In ji morala priznati, da je vredna Oskarja!
Za svojo režijo, vse filme in vloge, ki jih je odobrila.
O, Bog, v kakšno poceni iluzijo me je ujela,
in kako dolgo me je imela
v svojih krempljih moje navidezne nemoči.
Konec je te farse! Konec slepila. Zdaj se bosta vlogi zamenjali.
Zdaj, prestrašenost, moja draga, boš ti meni služila.
Zdaj bova ustvarjali drugačno fresko!

Pa da vidim to burlesko!