Prehod

Sedela je na robu dveh svetov. Videla je oba. Starega, ki razpada. In novega, ki je že pripravljen. Oba svetova je gledala z veliko ljubezni, ker je lahko razumela, kaj se dogaja v obeh in zakaj.

Na trenutke se ji je zdelo, kot da doživlja de-ja-vu. Kot da bi gledala njeno notranje stanje toliko let nazaj, ko se je začel njen osebni prehod. Spomnila se je, kako je budnica, ki jo je takrat vrgla ob tla in jo razbila na prafaktorje, razbila tudi njen navidezno varen svet in vse iluzije, za katere je do takrat mislila, da so sveta resnica. Spomnila se je, kako prestrašena je bila, kako dolgo se je vrtela kot hrček na kolesu v svoji kletki, v programih, iz katerih ni in ni mogla izstopiti. Kar nekaj časa je trajalo, preden je ob razpadanju svojega notranjega sveta začela čutiti tudi postavljanje novega. In kar nekaj časa je prehajala iz enega v drugega, preden je dokončno prestopila in se osvobodila. Znotraj sebe.

Sedela je na robu dveh svetov. Videla je oba. Starega, ki razpada. In novega, ki je že pripravljen. Oba svetova je gledala z veliko ljubezni, ker je lahko razumela, kaj se dogaja v obeh in zakaj.

Gledala je ljudi. Eni so bili mirni, čakali so, že dolgo pripravljeni, da se vrata odprejo in da grejo skozi. Drugi so prestrašeni čakali nekaj čisto drugega, rešitelja, kakršnegakoli, samo da jim vrne njihov občutek varnosti, četudi lažne. Tretji so se borili s sabo in drugimi, eni zato, da stvari ostanejo, takšne kot so, drugi zato, da se vse popolnoma obrne na glavo, po možnosti takoj.

Njen de-ja-vu se je nadaljeval …

Gledala je vse te ljudi in njihove (re)akcije in se spomnila svoje notranje dinamike ob njenem osvobajanju. Spomnila se je svojega nezdravega uma, ki jo je tako dolgo držal v strahu, da ne bi naredila kakšnega koraka izven znanih (destruktivnih) vzorcev, ki jih je kar naprej ponavljala. Boljše to, kot iti v nevarno neznano! In spomnila se je svoje male lučke znotraj srca, ki ji je ves čas prigovarjala, da obstaja nekaj več, da je izven kletke, v kateri je ujeta, nekaj večjega, nekaj, zaradi česar lahko zadiha s polnimi pljuči in živi izpolnjeno. Kar nekaj časa je trajalo, da je ta lučka postala dovolj močna, da je pomirila vse prisotne strahove in jih razsvetlila. Nikoli ne bo pozabila hvaležnosti, ki jo je občutila, ko se ji je prvič polno odprl resnični svet vsega, tudi nje same.

Sedela je na robu dveh svetov. Videla je oba. Starega, ki razpada. In novega, ki je že pripravljen. Oba svetova je gledala z veliko ljubezni, ker je lahko razumela, kaj se dogaja v obeh in zakaj.

Poleg obeh svetov je videla še en prostor. Prostor vmes. Prostor med enim in drugim svetom. Prostor prehoda. Prostor zadnje preizkušnje pred osvoboditvijo. Prostor, kjer bodo ječarji kolektivne kletke skušali še zadnjič pokazati svojo moč in bodo tiste, ki se bodo podali skozi, skušali ujeti predvsem v dve pasti, zaradi katerih smo tudi pristali v prikritem suženjstvu. Videla je, kako jih bodo poskusili prestrašiti tam, kjer so najbolj šibki. Ali pa jim bodo pihali na dušo, da so nekaj posebnega in tako večvredni od drugih.

Videla je, kako sta obe pasti zelo prefinjena iluzija, ki se tistih, ki bodo skozi prehod vstopili zavestno in z odprtim srcem, ne bo mogla dotakniti. Hkrati pa ji je bilo pokazano tudi, da bo za vse ostale tam dovolj svetilnikov, ki jim bodo vse te pasti pokazale v pravi luči, tako da bodo prej ali slej lahko vsi prišli skozi. Videla je, da se je prehod že začel, bo pa trajalo še kar nekaj časa, preden se bo tudi zaključil.

Sedela je na robu dveh svetov. Videla je oba. Starega, ki razpada. In novega, ki je že pripravljen. Oba svetova je gledala z veliko Ljubezni, ker je lahko razumela, kaj se dogaja v obeh in zakaj.

P. s. Svetovi, prostori in prehod so simbolni opisi različnih vibracij, ne fizični prostori, saj je to jasno, kajne?