Mati Zemlja

Gola in bosa
sem prvič stopila na tvoje cvetoče travnike
toliko tisočletij nazaj.
In ti si me sprejela v svoja mehka nedrja
ter me objela,
kot da bi tudi ti, tako kot jaz,
jasno vedela,
kdo sem in zakaj sem prišla.
Gola in bosa in čistega srca.

Nisem ti verjela,
ko si me svarila, da bom vse pozabila.
In ko so me začeli oblačiti
v imenu meni prej neznanih pravil
v vsa tista nepotrebna oblačila,
se nisem zavedala,
da sem se z vsako plastjo
bolj skrila pred sabo
ter se odmaknila
od velikega stvarnika vsega.
Tako sem počasi izgubila spomin,
na to, kako sem enkrat davno bila
gola in bosa in čistega srca.

Gola in bosa
sem spet stopila na tvoje cvetoče travnike
toliko tisočletij kasneje.
Drugačna, obrušena od vseh tvojih učenj
in moje dolge poti.
Od vseh tvojih preizkušenj in tvojih daril,
tvoje ljubezni in tvojih slepil.
Zdaj razumem, zdaj vem.
Z vsem si me le vlekla
naprej, potrpežljivo, kot mati otroka,
da bi se slekla in odložila,
vse moje sence in iluzije,
in da bi počasi spet lahko postala
vse bolj gola in bosa in čistega srca.
Takšna, kot sem nekoč prišla od boga.

Hvala.