Nebo pa ostaja isto. Ves čas. Ne glede na vse.
Kot prazno platno, na katerega se sproti slika Življenje.
Kot tiha, zavestna priča vsemu, kar je.
Kakor zgoraj, tako spodaj.
Kakor na nebu, tako v človeku.
Blagor se njim, ki so to res dojeli.
Blagor se njim, ki so to res (do)živeli.
Blagor se nam, ki še bomo enkrat prebujeni obnemeli.