fbpx
Volkulja
22. septembra, 2021
V postelji s covidom
9. novembra, 2021

Ona

Ko se tančice med svetovi stanjšajo
in je čas posvečen spustu,
pride Ona.
Ne ozira se na to,
kaj imaš za opraviti in koliko vsega je še za postoriti.
Ona hoče predati, kar moraš spoznati.
Ne ozira se na tvoje želje,
niti na tvojo svobodno voljo,
kajti Ona je svoboda sama po sebi.
Če je treba, se prikrade vate skozi globoko utrujenost,
boleče kosti ali vročično drgetanje
in te prisili, da se vdaš.
Da se predaš.
Ona je tista starodavna, prvobitna sila,
ki domuje v vsaki ženski.
V njenih kosteh biva,
že od njenega prvega stvarjenja.
Živa je kot večni plamen,
žuboreč izvir, divji veter in rodovitna zemlja.
Ona je vse.
Ona daje in jemlje.
Prinaša in odnaša.
Rojeva in pušča umreti.
Uči in zdravi.
Ona ve, o čemer se umu niti sanja ne.
Je ljubeča mati, ki te stisne v svoj objem,
strastna ljubimka, ki te pelje onkraj tega sveta,
neusmiljena starka, ki zarožlja s svojim starim okostjem,
če nočeš uvideti ali sprevideti.
Ona te vrže v notranje viharje
in ti pomaga priti skozi.
Ona pripelje velike ljubezni
in te odpre za njih.
Ona predaja globoke modrosti
in te uči, kako jih živeti.
Ona pride,
ko se tančice med svetovi stanjšajo
in si znotraj pripravljena.
In čeprav se ti morda zdi,
da je še toliko vsega za opraviti in postoriti,
ko pride Ona, se je vredno spustiti …