Včeraj smo na srečanju našega ženskega kroga naredile vajo. No, v resnici je bil to eksperiment, priznam, ampak so v njem vse prostovoljno sodelovale. Vsaka si je izbrala en konkreten odnos s človekom, ki ji je naporen, potem pa so ta odnos skozi notranje potovanje pogledale malce drugače, kot običajno. In sicer s perspektive njihovega višjega jaza.
Skozi vajo se je pokazalo, to, kar je dejstvo pri večini napornih odnosih. Da so veliko ogledalo nas samih. To (skoraj) vedno velja, kadar nekaj, kar nas moti pri drugem, v nas sproži močne (čustvene) odzive. Recimo, da nekdo vedno zamuja, vas pa to vsakič znova spravi v slabo voljo in ob tem občutite nespoštovanje do vas in vašega časa. Seveda se je glede na dejstva precej enostavno strinjati, da gre za nespoštovanje, kajne? In zdaj, če želite ostati na tem nivoju, se bo vaša igra nadaljevala po istem, znanem scenariju. Človek bo še naprej zamujal, vi pa se boste še naprej jezili, da vas ne spoštuje.
Lahko pa se odločite biti Sherlock Holmes in malce globlje pogledati, zakaj vas to tako spravi iz tira. Prvo vprašanje, ki si ga pri tem lahko postavite je: »Ali obstaja kakšna situacija, področje mojega življenja ali odnos, kjer tudi jaz morda koga ne spoštujem dovolj?« Če boste brutalno iskreni do sebe in če takšna situacija obstaja, vam bo vaše notranje vodstvo to slej kot prej pokazalo. Tako jasno, da tega ne boste mogli spregledati. In potem bo samo od vas odvisno, ali si boste to priznali in s tem, kaj naredili, ali ne.
Če nespoštovanja do drugih ne boste našli, pa si postavite še eno vprašanje. In sicer: »Ali obstaja kakšna situacija ali področje življenja, kjer jaz sam/a sebe ne spoštujem?« Tudi tukaj vam bo iskrenost do sebe slej kot prej pokazala, kaj je ali ni na tem. In morda vas bo bolj zadelo, kot si mislite.
Če obstaja človek, ki v vas sproža vse tisto, česar nočete čutiti, vam s tem drži zrcalo. Kaže vam nekaj, kar v vas še ni ozaveščeno ali ozdravljeno. Kaže vam vašo senco, ki vas na nek način manipulira v odnosu do drugih ali pa v odnosu do sebe. In hkrati odpira vrata tisti bolečini, zaradi katere je ta senca nastala ter vam da priložnost, da jo pozdravite.
To je darilo napornih odnosov. Ozaveščanje tega, kar je v nas skritega, potlačenega, zatrtega, ujetega, neizraženega, ranjenega … Ne zato, da kot žrtve ostanemo še naprej ujeti v naše lastne notranje kletke, ki nas držijo v suženjstvu ponavljanja enih in istih izkušenj, ampak zato, da se tega lahko osvobodimo. Vsi naši vsiljeni programi, omejujoča prepričanja, nezdrave navezanosti, navade in odvisnosti … se namreč lahko navzven manifestirajo tudi skozi (naporne) odnose.
Seveda pa enaka logika velja tudi na drugi strani, pri ljudeh, ki jih občudujemo ali celo postavljamo na piedestal. Tudi oni nam zrcalijo lastnosti, ki jih sami ne vidimo pri sebi. Zdaj že veste, zakaj, a ne? Da, tudi naša notranja lepota se hoče izraziti v vsem svojem sijaju. Naj vam namignem, da si tudi v takšnih situacijah lahko postavite kakšno vprašanje. Eno od meni najljubših, kadar se znajdem ob kakšnem takšnem človeku, je: »Kako se lahko tudi sama nalezem te vibracije?« Oziroma radosti, miru, igrivosti, sproščenosti … karkoli že vas pač fascinira. In ne boste verjeli, dela tudi v to smer.