»Nekaj bi vam radi povedali o poslanstvu. Trenutno vas je toliko, ki se vas ukvarja s tem vprašanjem. Sprašujete se, kaj sploh je tisto, kar bi radi počeli, s čim lahko največ doprinesete svetu? Ali pa to že veste in se sprašujete, kako se vsega lotiti. Naj vam povemo, da smo ponosni na vas, da vas opazujemo, da vas podpiramo in da vsi, ki se res odločite, da stopite na pot, ki ste si jo izbrali pred svojo inkarnacijo, dobivate jasna navodila za naslednji korak. Nekateri jih slišite bolje, drugi slabše, ampak mi smo zelo vztrajni, mi nikoli ne obupamo (smeh). Pri tem ni univerzalnih pravil, ne boste šli vsi po enaki poti, ne boste vsi delali istih korakov, niti ne ob istem času. Zato, ne primerjajte se s tistimi, ki v vaših očeh živijo tako, kot bi želeli živeti sami. Vzemite si jih za zgled, da jemožno, vzemite si jih za motivacijo, se pa ne primerjajte z njimi. Vaša pot bo morda čisto drugačna. Ja, ja, vas že slišimo, koliko vaših toda… imate na zalogi (smeh). Ampak mi lahko rečemo samo, da v sebi vsi točno veste, kaj ste, in zakaj ste tukaj. Kot duše ste sabo vzeli vsa orodja, ki jih na svoji poti potrebujete, da se spomnite svojega dušnega zapisa, da ga živite. Ključno je, da se nehate boriti in da se prepustite, predate pravzaprav. Predate Sebi! To je edina prava predaja, ne predajajte svojih odločitev, svojih korakov, svoje odgovornosti, svojih uspehov ali neuspehov drugim. Gre za dogovor z vami samimi!
Druga zanka, v katero se tako radi ujamete pri poslanstvu je čas! Nekateri ste nestrpni, ker bi radi vse takoj. Vedite, da je pot dušnega poslanstva v prvi vrsti vaše zorenje. Ko ste zavestni pri tem, kako stopate skozi življenje, ko ste iskreni predvsem do sebe, se vam vaša dušna pot odpre sama po sebi. Včasih na njo stopite nevede in se še vedno bojujete s sabo, kdaj boste začeli s svojim poslanstvom, pa sploh ne vidite, da ga že opravljate (smeh). Ne zaletavajte se z glavo skozi zid, ni potrebe, vsaka pot se odpira korak za korakom. Ko boste pripravljeni za naslednjega, se bo zgodil. Ne podcenjujte poti, ki jo hodite ob tem, ne mislite, da mečete stran svoj čas in svojo energijo. Skrbite le, da ste v centru, da lahko slišite svoj notranji glas, ta vas bo vedno peljel v pravo smer. Tukaj ni napak!
Na ravno nasproten način pa ste s časom omejeni tisti, ki čakate, da bo čas pravi. Ne pričakujte, da boste vaše dušno poslanstvo začeli opravljati, ko se vam bo vse sestavilo in ko boste natančno vedeli, kaj in kako se ga boste lotili. Ne čakajte in ne pričakujte garancije. Lahko se bo zgodilo tudi tako, ni pa nujno! Začnite z malimi koraki, čeprav se vam zdijo neumni, ampak prav ti vas bodo peljali dalje. Velja tudi za mojo današnjo zapisovalko, ki se ravnokar ukvarja z mislijo, da tega bloga pač ne more objaviti (veliko smeha). Ko se odločite, da hodite svojo pot, stopite na pot fluidnosti. Nikoli ne boste natančno vedeli, kam vas pelje, ampak več notranjih klicev, ko boste zavestno uslišali, bolj globoko v sebi boste vedeli, da ste »in«, kot vi temu radi rečete, da ste v toku. In to je vse, kar potrebujete. To je edina garancija, ki šteje.
Aha, še na glavno vprašanje, ki nam ga ves čas postavljate, moramo odgovoriti. Včasih prav kričite z njim v nebo, pa ni potrebe, veste, ker mi slišimo že vsako vašo najtišjo misel (smeh). Vprašanje je: »Ampak, kako naj zvem, kaj je moje poslanstvo? Kajti, če bi to vedel/a, bi se ga takoj lotil/a!« Mi lahko odgovorimo samo takole: Vi sami sebi ste največje poslanstvo. Če ne veste, kje bi se ga lotili, se lotite spoznavanja (spominjanja) sebe. Odpirajte sebe in odprlo se vam bo. In to mislimo zelo resno, ta del vam polagamo na vaše srce, to je glavno sporočilo tega bloga. Odpirajte se in odprlo se vam bo!«