Včeraj smo doživeli prav posebno transmisijo. Tisti, ki se jih udeležujete, veste, da nikoli vnaprej ne razpišem neko temo srečanja, ampak vedno puščam, da energije naredijo tisto, kar je za vse, ki se zberemo, najbolj pravo v tistem trenutku. Udeležence sicer vedno spodbudim, da podelijo, kje imajo izzive in kje potrebujejo podporo, potem pa se umaknem in pustim višji inteligenci, da dela na tem. Tudi včeraj smo odprli tak uvodni krog, ampak potem je šla transmisija čisto v drugo smer.
Največji del včerajšnje transmisije so energije delale na postavljanju notranje svete ženske in svetega moškega. Vsi imamo namreč v sebi oba dela, ženskega in moškega, in šele ko sta oba principa znotraj nas v zdravem ravnovesju, smo res postavljeni. Skozi transmisijo so se odpirale rane, ki jih imamo ženske zaradi moških in rane, ki jih moškim povzročimo ženske. Pokazalo se je, kako se zaradi tega bojimo en drugega. Pokazalo se je tudi, kako si ženske ne upamo biti res Ženske in kako se moški ne upajo biti Moški. Kako nas je globoko znotraj strah naše prave, postavljene vloge, ki nam je naravo dana. Hkrati pa po njej hrepenimo. Energije so ves čas delale na zdravljenju tega, na transformaciji in na vibracijskem sidranju naše izvorne ženske/moške esence. In kar je bilo najbolj zanimivo, istočasno, ko se je to postavljalo za nas, se je isti proces odvijal na kolektivni ravni. Kot bi se vse dogajalo v koncentričnih krogih, istočasno na različnih nivojih. Pokazano je bilo, da je/bo pomembno, da tudi na kolektivni ravni postavimo oba principa, ženskega in moškega, na popolnoma drugačne temelje in v popolnoma drugačno ravnovesje.
Ko sem na koncu s skupino podelila, kaj je bila rdeča nit tokratne transmisije in ko so oni podelili, kaj so doživeli, smo ugotovili, da smo bili precej sinhroni. Čeprav naše uvodne namere sploh niso bile postavljene v tej smeri. Ena od udeleženk je povedala, da je morala v sebi, preden smo začeli transmisijo, menjati svojo namero, da je bila vodena, naj zaprosi za zdravljenje vseh ran njenih prednic. Nekatere udeleženke so rekle, da so v transmisiji vstopile v nek prostor, kjer so prvič v življenju začutile, da so varne. Nekatere so doživele občutke blaženosti in ljubezni, da so jim tekle solze. Nekatere so začutile svojo divjo žensko, se same sebi počutile seksi, kot še nikoli doslej. No, ena od njih je celo rekla, da je bila ta transmisija zanjo prav orgazmična. 🙂
To, kar se je včeraj izmenjalo med nami, skozi energijo, besede in naša srca, se je dotaknilo tudi mene. Še posebej, ker tokrat v krogu nismo bile samo ženske in smo v krogu imeli tudi postavljeno moško energijo. In zato se najbrž vse to sploh lahko zgodilo.