Osvobajanje notranje igrivosti

Danes sva delali s klientko, recimo ji U., ki je na začetku povedala, da bi rada razrešila tri stvari. Prva so bile sanje, ki se ji z enim in istim motivom ponavljajo že več let. Druga njen odnos s sinom, tretja pa želja, da se sprejme takšno kot je, česar zaradi svojega perfekcionizma ne zmore.

Ko sem poslušala, kar mi je razlagala, sem onkraj tega, kar je govorila, videla, da vse tri stvari kažejo na eno samo stvar. Da ima en del nje totalno dovolj njene resnosti, pretirane odgovornosti, perfekcionizma … in da si v svojem življenju želi več igrivosti, nagajivosti, radosti, lahkotnosti, sproščenosti. Vse, kar med drugim lahko vidi tudi v sinu in v tistih ljudje, ki ji gredo s svojo lahkomiselnostjo in neodgovornostjo najbolj na živce. Ko sem ji to povedala, je rekla, da je vse res, da si tega res že dolgo želi, hkrati pa je dodala: »Ampak, veš, jaz tega dela res nimam v sebi.«

Ker prepričanih nima smisla prepričevati, sva se kar lotili dela. In ker sem že začela čutiti, kako razigrane in hudomušne energije so se začele zbirati, mi je šlo znotraj kar na smeh, ker sem že vedela, da jo bo današnja transmisija pripravila na izstop iz njene cone udobja.

V prvem delu transmisije so energije, tako kot vedno, naredile čiščenje notranjih preprek, ki U. ne dovoljujejo, da bi prepoznala in izrazila svojo igrivo naravo. Ko se je ta njena notranja kletka končno odprla, pa se je v njenem energijskem polju pokazalo tudi, kaj ji zdaj pripravlja življenje …

Videla sem jo, kako se sprehaja v krasnem, svetlem, velikem rastlinjaku, polnem čudovitih zelenih rastlin. V ozadju je igrala klasična glasba in vse je bilo tako lepo mirno, čisto, urejeno. Edino, kar je vsake toliko zmotilo njeno idilo, je bil pogled, ki se je občasno ustavil na zabaviščnem parku, ki ga je videla, če je pogledala skozi okno. Ona ga je samo gledala, tja seveda nikoli ne bi šla, ker to ni zanjo. Ves tisti kič, pa glasna glasba in množice vriskajočih ljudi. Ne, hvala!

Ko je tako enkrat spet pogledala proti barvitem zabavišču, se je naenkrat poleg nje pojavila še ena U., predstavila se ji je kot njena notranja Skušnjavka. Prav tista, ki jo doslej vsa ta leta uspešno držala zaprto v kletki. Skušnjavka se je malce naveličano pozibala naokoli po rastlinjaku in rekla: »Dolgčas!«. U. se ni strinjala z njo in se je hotela še malo prerekati, ampak je bila prepozna. Skušnjavka je že prijela veliko železno palico in zrušila steklene stene rastlinjaka, ki so U. omejevale, jo istočasno prijela za roko in že sta bili v zabaviščnem parku.

Preden je U. dobro vdihnila, ji je Skušnjavka pod nos pomolila sladoled. Tri kepice! U. ga je takoj zavrnila, ker sladoleda pač ne ješ pozimi! Potem sta šli mimo stojnice, kjer si moral streljati v tarčo in če si zadel središče, si dobil plišasto igračo. Ko ji je Skušnjavka v roke potisnila puško, jo je U. spet zavrnila, ker ona pač ne zna streljati in ne, ne bo niti poskusila! V tistem trenutku jo je skušnjavka pogledala s pogledom, ki ji je dal vedeti, da jo ima zdaj pa dovolj in ji rekla: »Bog pomagaj, ti si še hujši kaliber, kot sem si mislila!« Potegnila jo je za roko in preden se je U. zavedala, kaj se dogaja, sta že sedeli na vrhu najvišjega in najdaljšega vlakca. Čeprav se je U. seveda spet najprej upirala, se je med vožnjo v njej nekaj prelomilo in začela je uživati. Celo pot se je na vse grlo drla od navdušenja in ko sta prispeli do konca, je rekla Skušnjavki: »Uauu, to pa je bilo osvobajajoče!« In nadaljevala: »A greva zdaj lahko še na Big Mac-a in Coca Colo?«

Big Mac in Coca Cola od nekoga, ki vse v življenju dela po pravilih? Hm …

Ko sem klienti povedala zgodbo, se je nasmejala in rekla, da ne more verjet, da sem videla, kar sem. Ker, ja, v njenem svetu je sladoled res samo za poleti. In njen sin se vedno hoče streljati s pištolo po stanovanju, njej pa je to brez veze. Hkrati pa je rekla, da prav vidi ta svoj rastlinjak, vključno s klasično glasbo v ozadju in da si čisto lahko predstavlja to svojo skušnjavko, kako jo iztiri.

Meni je to seveda logično, ker je vse, kar sem ji povedala, v resnici meni pokazala ona. Jaz sem samo prenesla sporočilo tako, da ga je lahko razumela. In tako, da bo razumela tudi, da bo zdaj zagotovo dobila priložnosti, ko jo bo njena notranja Skušnjavka v vsakodnevnih situacijah na različne načine potiskala iz cone udobja. Od nje same pa bo odvisno, ali bo šla še kdaj v zabaviščni park, ali bo ostala v svojem rastlinjaku. Simbolno gledano, seveda. Morda pa tudi dobesedno, kdo bi vedel.