fbpx
Sanje o sodelovanju
22. novembra, 2016
Povodni možje
8. januarja, 2017

Novoletna

Dobrodošli v novem letu. Če ste med tistimi, ki vsako leto sprejmejo novoletne zaobljube, držim pesti, da boste med osmimi odstotki tistih, ki jih tudi uresničijo. Sama nimam navade sprejemati novoletnih zaobljub, odločitev za spremembo sprejmem takrat, ko čutim, da sem pripravljena narediti vse korake, ki so zanjo potrebni, ne glede na koledar. Največkrat se sprememb lotim, ker v sebi začutim, da sem zanje dozorela, včasih me v njih »prisili« življenje. Kar običajno prav tako pomeni, da sem zrela, le toku življenja se moram nehati upirati. In se pomiriti s svojimi notranjimi saboterji, ki mi včasih pripovedujejo, da ne znam, ne zmorem, da to ni mogoče, da ne vem, kako, da morda živim v iluziji … Znano?

To so vprašanja, ki se porajajo vsem, tudi najbolj uspešnim ljudem pred skokom v neznano, kar vsaka večja sprememba tudi je. Ne glede na to, ali gre za notranje spreminjanje, na primer za preobražanje svojih prepričanj ali za spreminjanje zunanje situacije. V resnici se oba procesa vedno prepletata. Razlika med tistimi, ki spremembe naredijo in tistimi, ki jih ne, je le, da se prvi zavežejo poti in zavestno delajo potrebne korake, drugi pa že ob prvi oviri vidijo (samo)potrditev, da cilja nikoli ne bodo dosegli. Sama sebi moram priznati, da sem pri določenih spremembah odločno med prvimi, pri nekaterih pa se žal še vedno znajdem med tistimi, ki prehitro vržejo puško v koruzo.

“Razlika med tistimi, ki spremembe naredijo in tistimi, ki jih ne, je le, da se prvi zavežejo poti in zavestno delajo potrebne korake, drugi pa že ob prvi oviri vidijo (samo)potrditev, da cilja nikoli ne bodo dosegli.”

Ko hočemo narediti spremembe, ni pomemben samo cilj, enako pomembna je pot sama. Včasih je cilj samo poriv, ki nas spravi na pot, zato da nam ta kasneje lahko razkrije svoja resnična darila. Dosežen cilj je namreč pogosto le eno od teh daril in včasih med potjo lahko postane celo povsem trivialen. Prav to, učenja iz poti, ne iz (doseženih) ciljev, je bila moja učna lekcija lanskega leta, ki je bilo zame precej transformativno, predvsem navznoter.

Čeprav ob prestopu v novo leto še nimam vseh odgovorov, s katerimi bi nekatere svoje občutke lažje umestila v širšo sliko in ponovno navigirala svoj kompas, in čeprav še nisem uspela realizirati vseh želenih sprememb, vem, kaj bom letos trenirala. Kako preboje, ki so potrebni, da se premaknem še korak dalje, zavestno narediti s točno tistimi situacijami, ljudmi in priložnostmi, ki mi jih v vsakem trenutku ponuja življenje, četudi so drugačni, kot sem si predstavljala ali želela.

Karte leta 2017 se že delijo, kako se bodo na koncu zložile, bom pametovala ob letu osorej. Ker pa sem se odločila, da bom letos igro, ne glede na karte, sprejela lahkotno in igrivo, ni vrag, da se ne bo med njimi znašel vsaj kakšen nepričakovan joker.

Naj se torej nova igra začne! Za vse nas, na najboljši možni način. Srečno.