Mojster in rabelj

Letošnje leto me je predvsem učilo s polno zavestjo doživljati vsak dan, vsakega človeka, vsako izkušnjo, vsako čutenje, vsako misel. In pri tem nič soditi, nič zavirati in nič izsiljevati. Učila sem se ostajati odprta v vsem, kar se je dogajalo v mojem notranjem in zunanjem svetu in se naučila dvojega. Naučila sem se na svoj način transformirati vsako svoje notranje neravnovesje, ne glede na to, na katerem nivoju se je pojavilo, skozi proces transformacije pa sem spoznavala, kako preobrazba moje notranje nastrojenosti preobraža tudi zunanje okoliščine. Naučila sem se torej osnovnih principov kreiranja (realnosti).

Zadnjo učno lekcijo na to temo sem dobila prav pred kratkim, v precej stresnem obdobju. Sprejela sem namreč pomembno odločitev, ki je poleg čustvenega rock’n’rolla ob čakanju na ključno razrešitev, prinesla tudi obdobje negotovosti, ki ga, priznam, težko prenašam. Ko sem tako enkrat pred spanjem spet čutila nervozo in se skušala spraviti v svoj center, pa ni šlo, sem videla, kako se v meni bijeta dva pola. En del mene, ki je zaupal, da je vse v redu, vedoč, da je kaos del vsake spremembe in da je skozi to fazo pač treba iti, in drugi del mene, ki je dvomil v vse moje odločitve, ki ga je bilo po eni strani strah kot psa, po drugi pa se mi je smejal v obraz, s prepričevanjem, da delam napako in si nastavljam past. Ko sem se nekaj časa borila sama s sabo, sem jasno zaslišala besede svojega višjega jaza: »Urška, transformiraj situacijo, saj znaš!« Seveda sem se pritožila, da bi rada, pa ne gre, da se trudim, pa ne morem, da… Pa se glas ni pustil motiti: »Kdaj pa, Urška, če ne zdaj?«, je nadaljeval. »Ko boš v centru? Takrat transformacija ni potrebna, takrat si v toku in vse teče samo od sebe, a ni res? Kdaj torej, Urška? Jutri? Čez en mesec? Drugo leto? Saj veš, da je vse odvisno samo od tebe. Dobro veš, kako se kreira. In dobro veš, da je izbira tvoja.«

“En del mene je zaupal, da je vse v redu, vedoč, da je kaos del vsake spremembe in da je skozi to fazo pač treba iti, drugi del mene pa je dvomil v vse moje odločitve in se mi je smejal v obraz, s prepričevanjem, da delam napako in si nastavljam past.”

Takrat se je v meni zgodilo mini razsvetljenje. Kot bi na celo situacijo pogledala iz nevtralne perspektive, sem tisti trenutek v tistem delu sebe, ki je zaupal, jasno zagledala sliko mojstra, ob njem pa začutila globok mir, zaupanje in vedenje, da naj ne zganjam panike, ker je vse v redu. Na drugi strani, v mojem notranjem dvomljivcu, pa se je izrisala podoba rablja in začutila sem prestrašenost, kepo v želodcu, žalost. Takrat sem globoko dojela dejstvo, ki ga je težko opisati, dokler ga ne izkusiš, namreč, da smo sami sebi svoji mojstri in svoji rablji, in da je samo od naše izbire, katerega bomo postavili na prestol vladanja, odvisno, kakšna bo pot in rezultat katerekoli naše kreacije v katerikoli realnosti.

Ko sem sprejela oba svoja dela, se rablju zahvalila za njegovo skrb (namesto, da bi se z njim borila, ali ga želela utišati), hkrati pa sem izbrala energijo mojstra, se je moj notranji kaos končal tako rekoč v trenutku in spet sem začutila pretok energije in olajšanje. Občutek te izkušnje sem obdržala v sebi tudi naslednje dni in situacija, ki se prej dva tedna ni premaknila z mrtve točke, se je pozitivno razrešila v naslednjih dveh dneh, pa tudi vsi ostali postopki so potem gladko stekli. Izkušnja, ki sem jo dobila, zavedno ostaja zapisana v mojem celičnem spominu in vem, da isti princip delovanja lahko ponovno uporabim kadarkoli bo potrebno. S tem pa se moje kreiranje pravzaprav šele zares začenja.

Mojstrsko leto 2014 nam želim!