Vrtiljak

Danes bi življenje
nasadila na kol
in ga vrtela
okrog lastne osi.
Tako kot ono mene.
Vrti. 
Stokrat okoli
enih in istih stvari.
Ko padem,
končno,
vrtoglava na tla,
misleč, da sem
vendarle prišla
do dna,
me obrne še enkrat.
In sem spet tam.
Na istem mestu
jezno cepetam.
Kot da me
vsak moj korak
le pelje naokrog,
nalašč,
samo zato,
da me lahko
še enkrat postavi,
tja, kjer sem že bila.
Dovolj je!
Ne da se mi več,
iti še en krog.