Sama s sabo sem,
ob zadnjem pokopu
svojega hrepenenja.
Sama s sabo.
Ob novem udarcu
v steno lastne nemoči
si skušam vbrizgati
sok življenja.
Direktno v žilo.
Ekstaza!
Ne znam.
Ne zmorem.
Ne vem.
Sama sem.
V postelji temne noči
se valjam z zaupanjem,
da bo jutro drugačno.
Skozi tunel grem.
Sama.
Smem?