Kraljica

Odeta v neskončen plašč
zlatih nevidnih niti
ona kraljuje.
Že tisočletja.
V meni, v tebi
na prestolu svoje biti.

Od nekdaj sprejema
vse stiske,
dileme, molitve.
Žejne romarje vseh vrst,
vseh časov, vseh mest.
Vsem daje piti.
Po požirkih
čisto zavest.

Ona ne vlada z močjo.
Ne z vsevednostjo,
niti z naivnostjo ne.
Ne vsiljuje svoje resnice,
čeprav jo pozna.
Ne kaznuje,
ne hvali in ne pomiluje
Ne bori se,
ne potrebuje priznanja.
In ko je vse manj slišna
se ne boji samote
v pozabi dolgega spanja.

Ona ima čas,
ves čas tega sveta.
In potrpljenje.
Ona ve.
Ko zmanjka vseh malikov,
vernik spet najde pot.
Do nje.