Že nekaj časa se ob vsakem letnem prehodu povežem z energijo prihajajočega leta in zaprosim za uvid, kaj bo rdeča nit naslednjih 365 dni, kaj bo glavno učenje na novem potovanju, na kaj moramo biti še posebej pozorni. Ne sprašujem za napovedi, ker v njih ne verjamem, saj so te vedno odvisne od naših sprotnih, vsakodnevnih odločitev. Zaprosim za okvirno usmeritev.
»Konec je pretvarjanja!« je bilo jasno sporočilo, ko sem v energiji odprla vrata 2019. Predvsem konec pretvarjanja pred samim seboj! Konec pretvarjanja pred tem, kaj si v resnici želimo, pa si tega ne priznamo, ker … se nam zdi nemogoče … ker se ne spodobi … ker ni v skladu s pričakovanji naših bližnjih … ker nas je strah … ker smo prestari, premladi ali premalo in preveč karkoli že … In potem živimo svoje življenje tako kot je, ker drugače tako ali tako ne more biti …
Konec je pretvarjanja, da smo v redu, čeprav … že leta nismo zadovoljni z našim partnerskim odnosom … čeprav nas služba že dolgo ne izpolnjuje več … čeprav ves čas delamo kompromise, s katerimi ubijamo naša najbolj globoka hrepenenja … čeprav nimamo časa za tiste stvari, ki hranijo našo dušo … čeprav v sebi umiramo in se počutimo prazne …
Konec je tudi pretvarjanja pred tem, kar v resnici smo. Konec je skrivanja naše moči, modrosti, védenja, sočutja, ranljivosti, naših izkušenj, naših darov, ker … se nočemo izpostaviti … ker je lažje slediti, kot voditi ali utirati svojo pot …. ker je lažje narediti ali reči to, kar se od nas pričakuje, kot to, kar je prav … ker nas zaradi tega drugi morda ne bodo sprejeli, nas razumeli, nas imeli radi …
»Največja laž, največje pretvarjanje, v katerega se tako radi vedno znova ujamemo je, da nimamo izbire. Vedno jo imamo! Pri tistih malih, vsakodnevnih odločitvah in pri velikih.«
Letošnje leto zna biti precej neusmiljeno do kakršnegakoli (samo) pretvarjanja. Zna nas pritiskati točno tam, kjer se najbolj prepričujemo, da nekaj je ali da nečesa ni, pa to ni res. Ne zato, ker bi nas želelo mučiti, ampak zato, da se osvobodimo iz lastne kletke, da se osvobodimo lastnih ujetosti, ki nam govorijo, kako nekaj ni možno, ali kako nekaj ne more biti drugače. Ker to ni res! Največja laž, največje pretvarjanje, v katerega se tako radi vedno znova ujamemo je, da nimamo izbire. Vendar jo imamo! Vedno! Pri tistih malih, vsakodnevnih odločitvah in pri vseh velikih. In ko se enkrat odločimo, ko izberemo, kaj hočemo, ali česa nočemo več, se slej kot prej odpre tudi pot. Takrat seveda moramo narediti (prvi) korak, čeprav v tistem trenutku velikokrat še ne vidimo povsem jasno, kam točno gremo. Poti, ki nas peljejo onkraj naših pretvarjanj običajno niso poznane, uhojene ceste. Prav tako niso nujno najlažje ali najkrajše, so pa zagotovo tiste, ki nas pripeljejo najbližje k nam samim in v življenje, ki nas v tem, kar smo, najbolje podpira.
Izbira je naša. Vedno, tudi v 2019 bo. Lahko sprejmemo podporo planetarnih energij in odložimo naše (neavtentične) maske, tudi tiste najbolj subtilne, ki jih je včasih pri sebi zelo težko prepoznati, lahko pa vse (notranje in zunanje) pritiske preprosto ignoriramo. Vendar se potem nimamo pravice pritoževati, če bomo kdaj imeli občutek, da tudi življenje ignorira nas! Ker smo v tem primeru mi tisti, ki ignoriramo samega sebe. Kot rečeno, konec je pretvarjanja …
Pa srečno!