Plazim se.
Preveč previdno
iščem sonce
med razpokami življenja.
Duši me.
Hlastnem za zrakom.
Ob širjenju in krčenju
včerajšnja koža
postaja pretesna.
Srbi me.
Drgnem se.
Kamenje vsakdana
lušči velike iluzije
malega uma.
Slačim vse.
Levim se.
In ko menjujem
stare luske za krila,
v sebi že letim.
Hvaležna sem.
Danes živim.