Počila je.
Še ena lupina v njej
se je zmlela v prah.
Zalita s solzami nemoči
je postala mehka,
ranljiva,
gnetljiva.
Kot glina
na lončarskem vretenu
se vrti.
Brez predaha.
Ko vsak dan znova
pod prsti življenjske sile
postaja nova,
drugačna
posoda,
njena
usoda.